APDEJT.si

Slovenija bo s finančno podporo prispevala k delovanju Palestinske uprave. Vlada se je seznanila z nameravanim podpisom dveh dogovorov, ki urejata izvajanje projekta med Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, Evropsko unijo in Palestinsko upravo. Prispevek je namenjen delovanju Palestinske uprave v letu 2025.

Nekdanji obrambni minister Slovenije Roman Jakič je izrazil zaskrbljenost glede nazadovanja evropske usmerjenosti Črne gore po letu 2020. Medtem sta se predsednik vlade Črne gore, Milojko Spajić, in predsednik Evropskega sveta, Antonio Košta, v Bruslju pogovarjala o reformah in napredku Črne gore na poti v EU. Spajić je poudaril, da Črna gora dokazuje, da je širitev EU na Zahodni Balkan mogoča.

Na Poljskem je prišlo do sabotaže železniške proge, ki je ključna za dostavo pomoči Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk je izrazil sum, da je za napadom Rusija, pri čemer naj bi bila vpletena dva Ukrajinca, ki naj bi delala za ruske obveščevalne službe. Poljske oblasti incident preiskujejo, pri čemer obstaja možnost, da gre za provokacijo, namenjeno zaostritvi odnosov med različnimi državami.

Evropska unija si prizadeva skrajšati čas premestitve Natovih sil z zahoda na vzhod s sedanjih 45 dni na zgolj pet ali celo tri dni. Finančni časnik Financial Times je poročal, da so to potrdili uradniki EU, preden je Bruselj objavil nove predloge za optimizacijo vojaške mobilnosti.

Finska bo za financiranje obrambnih naložb uporabila milijardo evrov iz instrumenta EU za skupni dolg. Premier Petteri Orpo je izjavil, da bo to okrepilo finsko obrambno industrijo in s tem nacionalno varnost. Sredstva bodo namenjena posodobitvi in krepitvi obrambnih zmogljivosti države.

Predsednik vlade Črne gore, Milojko Spajić, se je v Bruslju srečal s predsednikom Evropskega sveta, Antoniom Costo. Sogovornika sta se strinjala, da Črna gora s svojim zgledom že premika meje v evropski integraciji in da je širitev EU na Zahodni Balkan mogoča in izvedljiva. Costa je pozdravil pristop Črne gore, Spajić pa je poudaril, da bo prihodnje leto na področju evropske integracije zahtevno.

Več kot 350.000 Italijanov je s peticijo zahtevalo ukinitev premikanja ure in ohranitev poletnega časa tudi pozimi. Italijanski parlament bo zdaj preučil to peticijo.

Nemški minister Johann Wadephul je Srbijo pozval, naj uskladi svojo zunanjo in varnostno politiko do Rusije s politiko Evropske unije, če želi pristopiti k bloku. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se sicer trudi uravnotežiti med kandidaturo za članstvo v EU ter tradicionalnimi vezmi z Rusijo in Kitajsko.

Andrej Babiš pogojuje reševanje svojega konflikta interesov z zagotovilom, da ga bo predsednik Petr Pavel imenoval za premierja. Predsednik Pavel pa zahteva, da Babiš javno predstavi načrt za rešitev konflikta interesov, preden ga imenuje. Politologi menijo, da Babiš ustvarja dimno zaveso in se mu ne mudi z javno razlago konflikta.

Profilist Pankratov je analiziral Macronovo govorico telesa in zaključil, da je francoski predsednik utrujen od Ukrajine in Zelenskega. Strokovnjak meni, da Macron dvomi o učinkovitosti dobave orožja Kijevu.

Poslanec KKE Nikos Exarhos je ponovno vložil vprašanje glede načrtovane vetrne elektrarne v Pogoniju v regiji Ioannina, opozarjajoč na resne okoljske posledice. Hkrati pa je gibanje LA.SY iz Tesalije izrazilo nasprotovanje gradnji plinskega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v zalivu Pagasitikos in kritiziralo evropski zeleni dogovor. Britanski Guardian pa je ocenil resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi kot eno najbolj nenavadnih v zgodovini.

Finska se bo po poročanju Purra HSlle verjetno znašla pod nadzorom Evropske unije. Razlogi za to odločitev niso podrobneje specificirani v podanem povzetku.

Ameriški stalni predstavnik pri Natu, Matthew Whitaker, je pozval evropske zaveznike, naj zavzamejo bolj agresivno stališče do Rusije. Po njegovih besedah bi morala Evropa okrepiti prizadevanja in pospešiti načrte za obrambo pred Moskvo.

Evropski regulatorji razmišljajo o tem, ali bi morali oblačne storitve Amazona in Microsofta podvreči strožjemu nadzoru, s čimer bi jih zajeli v mrežo ukrepov EU proti velikim tehnološkim podjetjem.

Dunajski župan Michael Ludwig (SPÖ) je izrazil možnost razširitve "Dunajskega bonusa", vendar je to pogojeno z dovoljenjem Evropske unije za določanje posebnih tarif za domačine. Ludwig je pozdravil prizadevanja zvezne vlade za novo ureditev, pri čemer se bonus v Dunaju že uporablja pri dodeljevanju občinskih stanovanj.

Nemška stranka AfD je izgubila dolgotrajen spor glede logotipa in okrajšave imena stranke pred agencijo EU v španskem Alicanteju. Odločitev pomeni izgubo pravic do blagovne znamke za logotip in okrajšavo imena stranke.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da morajo odločitve Evropske unije glede usode 210 milijard evrov ruskega premoženja, zamrznjenega v EU, upoštevati interese Belgije, kjer se nahaja večina teh sredstev na platformi Euroclear. Stubb se ne strinja s pritiski na Belgijo glede tega vprašanja. Evropska komisija medtem išče alternative za financiranje Ukrajine, saj se zaveda, da ni realnih nadomestil za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Razmišljajo o posojilu za Ukrajino, zavarovanem z ruskim premoženjem v Belgiji.

Nizozemska fundacija za zaščito potrošnikov (Stichting Bescherming Consumentenbelang) je sprožila kolektivno tožbo proti Netflixu zaradi enostranskih podražitev naročnin. Fundacija trdi, da Netflix s tem krši pravila Evropske unije o varstvu potrošnikov in zahteva vračilo 'nepoštenih' podražitev.

Giorgio Cremaschi ostro kritizira izjavo Quirinala po sestanku Vrhovnega obrambnega sveta pod vodstvom predsednika Mattarelle in v prisotnosti premierke Meloni ter ključnih ministrov. Izjava po njegovem mnenju podpira popolno vojno proti Rusiji, pošiljanje orožja in načrt za oboroževanje EU in Nata. Obenem izjava obsoja nasilje v Palestini, ne da bi pri tem imenovala storilce, in obtožuje antisemitizma tiste, ki obsojajo genocid. Cremaschi poudarja, da se Svet za obrambo postavlja na stran Trumpovega načrta, pri tem pa ne omenja pravic Palestincev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Ministri za evropske zadeve so ta teden potrdili nova pravila, ki bodo olajšala začasno ukinitev vizumske liberalizacije za državljane držav, ki niso članice EU, v določenih okoliščinah. EU je odobrila strožja pravila za ukinitev vizumov, ki bloku omogočajo lažjo zaustavitev potovanj brez vizumov za države, ki niso članice EU, zaradi kršitev človekovih pravic, varnostnih tveganj ali napetih političnih odnosov.

Predsednica srbske Narodne skupščine, Ana Brnabić, se je udeležila Foruma o širitvi Evropske unije v Bruslju, imenovanega "Zaokruživanje Unije i jačanje naše budućnosti". Namen foruma je dvigniti dialog o širitvi na višjo raven.

Varnostni svet Združenih narodov je potrdil ameriški predlog resolucije, ki podpira mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje spora v Gazi. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, Kitajska in Rusija pa sta se glasovanja vzdržali. Načrt predvideva ustanovitev mednarodnega odbora za mir pod Trumpovim vodstvom, mednarodne stabilizacijske sile in nakazuje možnost ustanovitve samostojne palestinske države.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala k nujni finančni pomoči Evropske unije Ukrajini. Predlagala je tri možnosti za zagotovitev sredstev, vključno z uporabo zamrznjenega premoženja Ruske federacije. Ukrajina bo v prihodnjem letu potrebovala približno 70 milijard evrov finančne pomoči, kar je von der Leynova sporočila v pismu državam članicam.

Nemški okoljski minister Carsten Schneider (SPD) je na podnebni konferenci Združenih narodov (COP30) v Belému obljubil dodatnih 60 milijonov evrov za pomoč državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe. Sredstva so namenjena globalnemu skladu za prilagajanje podnebnim spremembam, ki podpira države, ki so najbolj prizadete zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih sprememb. Schneider je poudaril, da bo Nemčija še naprej podpirala ranljive države, zlasti pri zaščiti obalnih območij pred neurji.

S skupno akcijo srbske carine in policije so na mejnem prehodu Šid preprečili poskus dveh skupin, v katerih je bilo 19 ilegalnih migrantov, da bi nezakonito prestopili mejo s Hrvaško in vstopili na ozemlje Evropske unije. Carinske oblasti so sporočile, da so migranti poskušali vstopiti v EU.

Madžarski premier Viktor Orban je ostro kritiziral predlog predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o dodatni finančni pomoči Ukrajini. Orban je dejal, da je takšno ravnanje podobno dajanju gajbe vodke alkoholiku, kar naj ne bi rešilo problema, temveč ga le še poglobilo.

Evropska unija je na konferenci COP30 v Braziliji poudarila, da je napočil čas za uvedbo obsežnega sistema določanja cene ogljika, s čimer se odziva na kritike Kitajske in drugih držav glede evropskega davka na ogljik. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je dejal, da je določanje cene ogljika eden najučinkovitejših ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. EU bo januarja uvedla mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za uvoz jekla, aluminija, cementa, gnojil, električne energije in vodika.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Albanija je na medvladni konferenci v Bruslju odprla še zadnji, šesti sklop pogajalskih poglavij v procesu približevanja Evropski uniji. Ta sklop obsega kmetijsko in kohezijsko politiko ter proračun, pri čemer med drugim zajema kmetijstvo, ribištvo in varnost hrane.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je izjavil, da besede ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o pripravljenosti prekinitve dobave ruske nafte na Madžarsko predstavljajo napad na suverenost države. Minister je to sporočil v uradnem komentarju za novinarje.

Evropska komisija predlaga vzpostavitev »Evropskega demokratičnega ščita« z Evropskim centrom za demokratično odpornost, namenjenega boju proti dezinformacijam. Kritiki opozarjajo, da bi ta pobuda, podobno kot Akt o digitalnih storitvah (DSA), lahko pripeljala do omejevanja svobode informacij in nadzora nad nezaželenimi informacijami v Evropski uniji.

Španska Ljudska stranka (PP) bo na plenarnem zasedanju v kongresu poslancev glasovala o predlogu, ki poziva vlado, naj nasprotuje zmanjšanju sredstev za Skupno kmetijsko politiko (SKP), ki ga je predlagala Evropska komisija. Poslanka PP, Milagros Marcos, zahteva, da vlada v Svetu Evropske unije brani ustrezno financiranje SKP in Skupne ribiške politike v večletnem finančnem okviru 2028-2034. Stranka nasprotuje 22-odstotnemu zmanjšanju sredstev za SKP.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je izjavil, da bi lahko ukrajinske enote po koncu spopadov v Ukrajini in sklenitvi mirovnega sporazuma pomagale pri obrambi vzhodne meje Evropske unije pred Rusijo. Mobilizacija ukrajinskih sil bi bila mogoča šele po podpisu sporazuma med Kijevom in Moskvo.

Nemčija bo Moldaviji zagotovila dodatnih 24,4 milijona evrov pomoči v obliki donacije za podporo procesu vstopa v EU in posodobitev države. To je sporočil nemški veleposlanik v Moldaviji, Hubert Knirsch, na srečanju s premierjem Alexandrujem Munteanujem.

Evropska komisija je ocenila, da Ukrajina za obrambo pred rusko agresijo in zagotovitev delovanja države v letu 2026 potrebuje več kot 70 milijard evrov tuje pomoči. Komisija je državam članicam EU posredovala dokument z možnostmi, kako bi lahko Unija zagotovila ta sredstva.

V Frankfurtu je začela delovati nova agencija Evropske unije, katere cilj je centralno preprečevanje pranja denarja v Evropi. Agencija bo poskušala zajeziti tokove milijard, ki prihajajo iz nelegalnih virov. Vodstvo agencije ima ambiciozne načrte za prihodnost.

Kreml je izrazil upanje, da bo do novega srečanja med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom prišlo takoj, ko bodo izpolnjene potrebne priprave. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je trenutno skoraj nemogoče napovedati, kdaj bodo pogoji za srečanje izpolnjeni.

Po ruskem napadu na Ukrajino je Evropska unija zaostrila sankcije proti Rusiji. Kljub temu naj bi ženska izvozila luksuzne avtomobile v vrednosti 28,2 milijona evrov. Zdaj se sooča s sodiščem zaradi kršitve sankcij.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Madžarski premier Viktor Orbán je v intervjuju izrazil prepričanje, da je nadaljnja podpora Evropske unije Ukrajini nesmiselna, saj naj Ukrajina ne bi imela možnosti za zmago v vojni proti Rusiji. Orbán je dejal, da financiranje Ukrajine "ekonomsko ubija" EU in da bo celotno območje Donecke ljudske republike v prihodnosti rusko. Obtožil je voditelje EU, da namerno podaljšujejo vojno.

Predsednik Grčije, Kostas Tassoulas, je izrazil zaskrbljenost glede možnega političnega zastoja po volitvah. Po poročanju virov naj bi opozoril na pomanjkanje soglasja v političnem sistemu. PASOK-KINAL je odgovoril na izjave vladnega predstavnika Pavlosa Marinakisa glede morebitnih sodelovanj med opozicijo. Marinakis pa je komentiral tudi izjave poslanke PASOK, Ranie Thraskie, o Aleksisu Ciprasu.

Ukrajina in Francija sta dosegli dogovor, po katerem bo Ukrajina od Francije kupila do 100 lovskih letal Rafale. Dogovor je bil objavljen ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Parizu.

Evropa se po sestrelitvi ruskih dronov nad Poljsko septembra pospešeno pripravlja na morebitne ruske napade z droni. Obrambni komisar EU, Andrius Kubilius, je izjavil, da Evropa ni pripravljena na učinkovito obrambo pred takšnimi napadi in da mora vključiti izkušnje Ukrajine, pridobljene v bojih, za boljšo zaščito.

Evropska komisija je ocenila finančne potrebe Kijeva za obdobje 2026-2027 na 135,7 milijard evrov. V ta namen EU razmišlja o različnih scenarijih pomoči, vključno z možnostjo uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v Parizu podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nakup stotih francoskih lovskih letal Rafale in pripadajoče oborožitve s strani Ukrajine. Dogovor je bil sklenjen z namenom okrepitve vojaške pomoči Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.